Ljudje smo vnetljiva bitja. Včasih je ena iskrica dovolj, da eksplodiramo. Včasih pa nam uspe, da za kakšno stvar gorimo, in gorimo in še kar gorimo, pa ne izgorimo. Kako je to mogoče? Ali je mogoče, da bi lahko samo goreli in ne pogoreli ali izgoreli? Navadno so takšne stvari, ki zgorijo, brez vsebine, brez goriva. Ko nima več za kaj goreti, vse skupaj pogori, izgori in ostane zgolj pogorišče.
Ko nima več za kaj goreti, vse skupaj pogori, izgori in ostane zgolj pogorišče.
S tem uvodom bi rad predstavil temo izgorelosti ali “burn-out”, ki je bila pred nekaj desetletji “moderna bolezen”, danes pa je že “narodna bolezen” – bolezen “preveč delovnih”. Opazovalci le-teh nevede celo večkrat komentirajo, da gre za trendovsko bolezen, in da slednja zgolj kaže, da je nekdo resnično zagnan, delavec, predan in mogoče celo na nek način uspešen. Vendar vse od naštetega drži le polovično. Za izgorelostjo namreč ne zbolijo samo tisti, ki preveč delajo, marveč tudi tisti, ki delajo premalo. Tako kot je dolgo časa veljalo, da so nesrečni le tisti, ki živijo v pomanjkanju, danes vemo, da žalost veje tudi med tistimi, ki živijo v preobilju. In tako je tudi pri izgorelosti, zadeva preveč obremenjene in premalo obremenjen. Izgorelost ščiti smiseln obstoj, razmerje med preobremenitvijo in premalo obremintve.
V prvem delu bomo pogledali, kako se vse skupaj začne.
Najprej se kaže kot pomanjkanje spanja, pogost glavobol, slabost, tiščanje v prsih. Vse to občutimo in mogoče na začetku celo ignoriramo, pripisujemo vremenu, trenutnemu razpoloženju in zgolj čakamo, da nevščenost mine. Kaj mi to zares sporoča? Da je moje telo bolno? Ne. Iz preventive, in ker nas skrbi za naše telo, se celo poslužimo kakšne tablete, saj ravno zato obstajajo, da lajšajo bolečine. Ker je telo zelo prepleteno in mi nismo samo telesna bitja, temveč tudi duševna, nas prepletajo čustva. Zato se signali telesa preselijo tudi na del, ki se odraža oz. signalizira kot strah, skrb, negotovost. Zaenkrat še vedno lahko pritrdimo, da telo in čustva delujejo pravilno. Saj vsak del opravlja svojo nalogo. Kje so potem težave? Kaj mi sporoča bolečina? Kaj delam narobe?
Odgovori sledijo v drugem delu.
Matic Vidic