Za Matica bi rekel, da mi ni pomagal le terapevtsko, ampak tudi očetovsko – s polno svobodo in brez navezanosti. Že na začetku mi je dal vedeti, da nisem le diagnoza. Bil je upoštevajoč in pravočasno strog, ko bi se začel ciklat. Ko sva prepoznala moj glavni talent in smisel, me je intenizvno vodil k temu, da si še sam priznam, v čem sem dober in kako bi izgledal moj svet, če bi se odločil za tisto glavno željo. Počutil sem se videnega – predvsem v svojih šibkostih. Sedaj, zahvaljujoč njegovi spodbudi in usmeritvi pogleda, delam z večjo gotovostjo in zaupanjem v pravilnost poti.